Spletna vrtnarija

Oglasno sporočilo

Poišči rastlino
E-novice

Želite biti obveščeni o novostih v naši spletni vrtnariji, prejemati koristne nasvete o vzgoji rastlin,...

Elektronski naslov bo uporabljen izključno za obveščanje o novostih, akcijah ter podajanju nasvetov.

Pogoji uporabe Spletna vrtnarija in izjava o varovanju zasebnosti

Vsem vam, ki se vam ne ljubi brati dolgih pravnih obvestil, naj na kratko sporočimo:

Piškotki (cookies)

Piškotek je podatkovni element, ki ga spletna stran pošlje vašemu brskalniku in ki ga potem lahko hranite na vašem sistemu. Piškotki ne morejo pregledovati datotek na vašem računalniku ali prebrati piškotkov z drugih spletnih strani.

Uporaba informacij

Vse informacije, ki jih pridobimo v prej opisanih postopkih, uporabimo za izboljšanje kakovosti naših spletnih strani in za spremljanje statistike, ki je na ogled našim obiskovalcem in oglaševalcem.

Za informacije o tem, katere strani so uporabnikom všeč in katere ne, spletna-vrtnarija.com uporablja prej opisane tehnologije (piškotki). spletna-vrtnarija.com ne spremlja, kaj posamezen uporabnik bere - spremlja le število ogledov posamezne strani.

spletna-vrtnarija.com dnevno izdeluje statistiko obiska naših storitev, ki so na voljo obiskovalcem in oglaševalcem.

spletna-vrtnarija.com lahko to izjavo o varovanju zasebnosti po potrebi spremeni. Ta Izjava o varovanju zasebnosti je v veljavi od 24. avgusta 2012.

 

Vrtnarija rast svetuje:

Sajenje dreves

Skrivnost uspeha pri sajenju dreves je v tem, da zagotovimo dobro učvrstitev drevesa in njegove koreninske grude na mestu sajenja. Po sajenju je priporočljivo površino zemlje pod krošnjo drevesa prekriti z zastirko, ki preprečuje razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago.

 

Kdaj sadimo?

 

Drevesa v loncih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen v primeru, ko je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Za listnato drevje je idealen čas sajenja jesen, ker so tla še vedno topla kar spodbuja rast korenin pred nastopom zime. To pomaga drevesu, da se hitro ukorenini in je tako bolj sposobno prenašati vročino in sušo v naslednjem poletju.

Iglavce in ostale zimzelene rastline v loncih lahko sadimo v začetku jeseni, vendar pa je na izpostavljenih mestih najboljši čas za sajenje april (maj v hladnejših področjih), tako da se res dobro ukoreninijo še pred nastopom mraza. V hladnejših področjih priporočamo, da se vednozelene rastline prekrijejo, dokler niso dobro ukoreninjene. Drevesa brez koreninske grude (z golimi koreninami) sadimo v času mirovanja (od novembra do marca), kadar tla niso zmrznjena.

 

Šest korakov do uspeha

 

1. Sadilna jama naj bo vsaj dvakrat širša in malo globlja kot drevesni lonec ali koreninska gruda. Zemljo, ki smo jo izkopali zmešamo z zemljo, ki ima veliko organske snovi. Če so tla težka, razrahljamo površino ob stenah in na dnu sadilne jame z vilami - to omogoča, da se korenine lažje razrastejo.

2. Drevesne opore zabijemo v tla pred sajenjem, da ne poškodujemo korenin. Sadilni kol (oporo) zabijemo (pod kotom 45 stopinj za drevesa s koreninsko grudo) v sadilno jamo. Sadilni kol mora biti zabit v zemljo na zavetrni strani drevesa tako, da je obrnjen proti vetru.

3. Drevesa morajo biti posajena na isto globino kot so bila v loncu oz. v drevesnici. Globino jame preverimo s palico, ki jo postavimo čez sadilno jamo. Če drevo stoji previsoko ali pregloboko, moramo odstraniti ali dodati nekaj zemlje na dnu jame.

4. Dobro je, da postavimo sadiko, ki jo nameravamo posaditi za nekaj ur v vedro z vodo, da se koreninski sistem temeljito prepoji, preden drevo posadimo. Najlažji način, da damo drevo iz lonca je, da ga položimo na stran, potolčemo po robu, nato pa ga potisnemo ven. Previdno razporedimo zvite korenine, če je lonec pretirano prekoreninjen lahko nekaj korenin odrežemo. Drevo postavimo v sredino sadilne jame poleg opore.

5. Ob straneh zasujemo sadilno jamo s plodno zemljo. Drevo brez koreninske grude potresemo in s tem zagotovimo, da gre zemlja med koreninami do dna sadilne jame. Preverimo, da vmes ni zračnih žepov in da drevo stoji pokonci Drevo učvrstimo tako, da zemljo z rokami na rahlo potisnemo proti deblu. Ko je sadilna jama napolnjena, še enkrat dobro zalijemo. Potem površino tal prekrijemo z mulčem, kot je npr. lubje, da preprečimo rast plevela in zmanjšamo količino izgube vode iz tal.

6. Po saditvi deblo privežemo k sadilnemu kolu s posebnim prilagodljivim trakom. Tako bo drevo varno privezano, kar hkrati preprečuje, da bi se ob vetru drgnilo¸ob oporo in poškodovalo.

 


Sajenje grmovnic



Skrivnost uspeha pri sajenju grmovnic je v tem, da jih posadimo na pravo globino. Po sajenju je priporočljivo površino tal prekriti z zastirko, ki preprečuje razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago.


Kdaj sadimo?



Grmovnice v loncih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen če je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Za listnate grmovnice je idealen čas za sajenje jesen, saj so tla še vedno dovolj topla, da spodbujajo rast korenin pred nastopom zime. To omogoča grmovnicam hitro ukoreninjenje in tako lažje prenašanje vročine in suše v naslednjem poletju.
Iglavce in ostale zimzelene rastline v loncih lahko sadimo v začetku jeseni, vendar pa je na izpostavljenih mestih najboljši čas za sajenje april (maj v hladnejših področjih), tako da se res dobro ukoreninijo pred nastopom mraza. V hladnejših področjih priporočamo, da zimzelene rastline prekrijete, dokler niso dobro ukoreninjene.
Grmovnice brez koreninske grude (z golimi koreninami) sadimo v času mirovanja (od novembra do marca).


Šest korakov do uspeha

 

1. Sadilna jama naj bo najmanj dvakrat tako široka in globoka, kot je lonec ali koreninska gruda. Zemljo, ki smo jo izkopali zmešamo z zemljo, ki ima veliko organske snovi. Če so tla težka, razrahljamo površino ob stenah in na dnu sadilne jame z vilami - to bo omogočilo, da se korenine lažje razrastejo.
2. Grmovnico moramo posaditi na isto globino kot je bila v loncu ali v drevesnici. Globino jame preverimo s palico, ki jo postavimo čez sadilno jamo. Če grmovnica stoji previsoko ali prenizko, moramo odstraniti ali dodati nekaj zemlje na dnu jame.
3. Grmovnico v loncu temeljito zalijemo in pustimo, da voda odteče.
4. Korenine, ki so krožno nameščene okoli dna ali stranice lonca previdno razporedimo tako, da se bodo na novem mestu lahko prosto razrasle. Grmovnico postavimo na sredino sadilne jame, zapolnimo vrzeli okoli koreninske grude z mešanico zemlje, ki jo po plasteh nežno učvrstimo z rokami.
5. Ko je sadilna jama napolnjena, zemljo še enkrat nežno učvrstimo – znebimo se vseh zračnih žepov in se prepričamo, da je grmovnica stabilna. Grmovnico ponovno zalijemo z vsaj eno polno zalivalno kanglo (10l).
6. Površino tal prekrijemo s plastjo zastirke.

 


Sajenje žive meje

Žive meje so pogosto posajene na izpostavljenih mestih, tako da je skrivnost uspešnega razvoja v tem, da zagotovimo, da so v prvih letih dobro zaščitene pred vetrom. Priporočljivo je, da površino tal prekrijemo z zastirko, ki preprečuje razrast plevela in pomaga ohraniti vlago.



Kdaj sadimo?

 

Rastline gojene v loncih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen če je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Za listnate žive meje je idealen čas za sajenje jesen, saj so tla še vedno dovolj topla, da spodbujajo rast korenin pred nastopom zime. To pomaga rastlinam hitro ukoreninjenje in tako lažje prenašanje vročine in suše v naslednjem poletju.

Iglavce in ostale zimzelene rastline v loncih lahko sadimo v začetku jeseni, vendar pa je na izpostavljenih mestih najboljši čas za sajenje od aprila do maja, tako da se res dobro ukoreninijo pred nastopom mraza. V hladnejših področjih priporočamo, da se zimzelene rastline pozimi zaščitijo, dokler niso dobro ukoreninjene.

Rastline brez koreninske grude (z golimi koreninami) sadimo v času mirovanja (od novembra do marca).

Kakšna naj bo razdalja med rastlinami?

Žive meje lahko sadimo v eni ali dveh vrstah. V večini primerov zadostuje sajenje v eni vrsti razporejenih rastlin, če pa želimo hitro ozelenitev in neprehodno živo mejo, potem se odločimo za sajenje v 2 vrstah.

 


Šest korakov do uspeha

 

1. Ko pripravimo zemljišče za sajenje žive meje, s pomočjo vrvice označimo linijo žive meje. S krajšo palico (npr. iz bambusa) lahko točno določimo razdaljo med rastlinami. Sadilna jama ali kanal naj bo dvakrat tako široka in globoka, kot koreninska gruda oz. lonec v kateri je sadika. Zemljo, ki smo jo izkopali, zmešamo z zemljo, bogato z organskimi snovmi. Če so tla težka, razrahljamo površino ob stenah in na dnu sadilne jame z vilami, kar bo omogočilo, da se korenine lažje razrastejo.

2. Rastline moramo posaditi na isto globino, kot so bile v loncu ali drevesnici. Globino jame preverimo s palico, ki jo postavimo čez jamo oz. sadilni kanal. Če rastlina stoji previsoko ali prenizko, moramo odstraniti ali dodati nekaj zemlje na dnu jame.

3. Rastline v loncu temeljito zalijemo in pustimo, da voda odteče. Sadike brez koreninske grude morajo biti ves čas vlažne, da se ne izsušijo. Korenine, ki so krožno nameščene okoli dna ali stranice lonca previdno razporedimo tako, da se bodo na novem mestu lahko prosto razrasle.

4. Sadike žive meje postavimo na sredino jame oz sadilnega kanala v pravilnih razmakih. Pri sadikah z golimi koreninami skrbno razporedimo korenine po celotnem dnu jame oz. sadilnega kanala. Sadilno jamo oz. kanal iz obeh strani enakomerno napolnimo z zemljo zmešano z organsko snovjo in učvrstimo s peto. Sadike z golimi koreninami pred učvrstitvijo prve plasti potresemo, da se zemlja enakomerno razporedi med koreninami in da ni zračnih žepov. Vmes redno preverjamo, da rastline stojijo pokončno.

5. Ko je sadilna jama ( kanal) napolnjena, tla še enkrat rahlo poteptamo, tako da so sadike dobro učvrščene. Živo mejo ponovno izdatno zalijemo.

6. Po sajenju prekrijemo površino tal s plastjo zastirke, npr. lubja, ki prepreči razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago v tleh.
Druga možnost je, da ob obeh straneh sadilne vrste položimo debel črn polietilen in ga prekrijemo s plastjo lubja ali zemlje.

 

Primer nekaterih rastlin, primernih za žive meje in število rastlin na tekoči meter

 

vrste zivih mej in razdalje med rastlinami

 


Sajenje popenjavk

Skrivnost uspeha pri sajenju popenjavk je v tem, da jih posadimo v rodovitno zemljo stran od suhih tal tik ob temelju zidu. Po sajenju je priporočljivo površino tal prekriti z zastirko, ki preprečuje razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago.

 

Kdaj sadimo?

 

Popenjavke v loncih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen če je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Za listnate popenjavke je idealen čas za sajenje jesen, saj so tla še vedno dovolj topla, da spodbujajo rast korenin pred nastopom zime. To omogoča popenjavkam hitro ukoreninjenje in tako lažje prenašanje vročine in suše v naslednjem poletju.
Zimzelene popenjavke v loncih lahko sadimo v začetku jeseni, vendar pa je na izpostavljenih mestih najboljši čas za sajenje april (maj v hladnejših področjih), tako da se res dobro ukoreninijo pred nastopom mraza. V hladnejših področjih priporočamo, da zimzelene popenjavke prekrijete, dokler niso dobro ukoreninjene.

 

Šest korakov do uspeha

 

1. Najprej preverimo, če imamo primerno oporo in rastišče. Če sadimo ob zidu ali ograji, potem naredimo sadilno jamo ca. 45cm stran od zidu oz. ograje, da se izognemo suhim tlem tik ob temelju ograje oz. zidu. Sadilna jama naj bo najmanj dvakrat tako široka in rahlo globlja kot je lonec v katerem je posajena popenjavka. Zemljo, ki smo jo izkopali zmešamo z zemljo, ki ima veliko organske snovi. Če so tla težka,z vilami razrahljamo površino ob stenah in na dnu sadilne jame ; s tem bomo koreninam omogočili, da se lažje razrastejo.

2. Skoraj vse popenjavke moramo posaditi na isto globino kot so bile v loncu. Globino jame preverimo s palico, ki jo postavimo čez sadilno jamo. Če rastlina stoji previsoko ali prenizko, moramo odstraniti ali dodati nekaj zemlje na dnu jame. Izjema je Clematis, ki ga je dobro posaditi 10cm globlje, kot je bil v loncu. To se morda zdi nenavadno, vendar je zaradi globljega sajenja koreninski vrat pod zemljo in tako bolje zaščiten pred boleznimi. Čeprav bo nadzemni del Clematisa odmrl do tal, je velika verjetnost, da bo ponovno odgnal iz spečih popkov na koreninskem vratu.

3. Popenjavko temeljito zalijemo in pustimo, da voda odteče.

4. Korenine, ki so krožno nameščene okoli dna ali stranice lonca previdno razporedimo, tako da se bodo na novem mestu lahko prosto razrasle. Popenjavko postavimo na sredino sadilne jame, zapolnimo vrzeli okoli koreninske grude z mešanico zemlje, ki jo po plasteh nežno učvrstimo z rokami.

5. Ko je sadilna jama napolnjena, zemljo še enkrat nežno učvrstimo – znebimo se vseh zračnih žepov in se prepričamo, da je rastlina stabilna. Popenjavko ponovno zalijemo z vsaj eno polno zalivalno kanglo (10l).

6. Površino tal prekrijemo s plastjo zastirke. Steblo pritrdimo na novo oporo. Staro oporo zavržemo.

 

Sajenje tik ob drevesu ali grmovnici

 

Popenjavke lahko speljemo preko dreves, grmovnic ali živih mej, tako kot v naravi. Če sadimo popenjavke ob že obstoječe rastline, sadimo nekoliko drugače.

Izberemo prostor ob robu rastline, ki bo nudila oporo, kjer se ob padavinah zbira največ vode. Pripravimo tla, kot običajno, vendar moramo biti previdni, da ne poškodujemo korenin podporne rastline.

Izkopljemo jamo najmanj trikrat širšo in dvakrat globljo kot je lonec v katerem raste popenjavka. Odrežemo vse korenine, na katere naletimo pri izkopavanju.

Nato sadimo kot je opisano zgoraj. Ob popenjavko zabijemo kol in privežemo vrv od kola do oporne rastline. Nato privežemo popenjavko ob vrv, tako da je usmerjena k podporni rastlini, hkrati pa je ne izruje vsak veter.

Novo posajene popenjavke je dobro porezati za dve tretjini. Na ta način spodbudimo rast stranskih poganjkov. Rastni hormon pri popenjavkah povzroči, da poganjki rastejo navzgor, kar povzroča visoko razrast in golo osnovo. Z rezjo spodbudimo stranske poganjke, da rastejo v stran, kar daje bolj grmasto razrast. Tako močna rez se zdi zelo radikalna, vendar končni učinek je bolj zdrava in lepo razraščena rastlina.

 

 

 


Sajenje trajnic

Skrivnost uspeha pri sajenju trajnic je v tem, da so tla dobro pripravljena in rastline dobro učvrščene. Po sajenju je priporočljivo površino tal prekriti z zastirko, ki preprečuje razrast plevelov in pomaga ohraniti vlago. Paziti moramo, da z zastirko ne prekrijemo rastline, ker lahko poškodujemo liste in pospešimo gnitje. Prav tako moramo biti pozorni na polže, ki jih vlažna toplota v zastirki zelo privlači.

 

Kdaj sadimo?

 

Trajnice v lončkih lahko sadimo kadarkoli v letu, razen kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vodo. Najprimernejši čas za sajenje sta pomlad in jesen, v poletnih mesecih pa je potrebno izdatnejše zalivanje.

 

Šest korakov do uspeha

 

1. Sadilna jama naj bo najmanj dvakrat tako široka in rahlo globlja, kot je lonček v katerem je posajena trajnica. Zemljo, ki smo jo izkopali zmešamo z zemljo, ki ima veliko organske snovi.

2. Trajnice sadimo na isto globino kot so bile v lončkih.

3. Trajnice previdno vzamemo iz lončka in pri tem pazimo, da ne poškodujemo mladih koreninic.

4. Trajnico postavimo na sredino sadilne jame, zapolnimo vrzeli okoli koreninske grude z mešanico zemlje. Previdno jo učvrstimo in pazimo, da z zemljo zapolnimo vse zračne žepe.

5. Trajnice zalijemo.

6. Površino tal prekrijemo s plastjo (ca. 5cm) zastirke (npr. drobno mleto lubje) in pri tem pazimo, da je zastirka vsaj 5cm stran od rastline.

 


Sajenje sezonskega cvetja na grede

Skrivnost uspeha pri sajenju sezonskega cvetja na grede je v tem, da so tla dobro pripravljena in rastline posajene v ravno pravi fazi razvoja. Mlade rastline zaščitimo pred polži in rastline zalivamo, dokler niso dobro ukoreninjene.


Kdaj sadimo?
Vedno načrtujemo sajenje sezonskega cvetja na gredice, ko ni več nevarnosti zmrzali in so rastline dovolj utrjene za rast na prostem.


Šest korakov do uspeha

 

1. Pripravimo gredico in z grabljami poravnamo ter odstranimo morebitne večje grude zemlje, tako da je površina fina.

2. Izkopljemo jamico, ki je rahlo globlja in širša kot lonček v katerem je sadika. Uporabimo lahko vrtno lopatko ali kar prste za rastline v manjših lončkih.

3. Rastline posadimo na isto globino, kot so bile v lončkih. Rastline izdatno zalijemo, ko so še v lončkih in pustimo, da voda odteče.

4. Rastline vzamemo previdno iz lončkov in pri tem pazimo, da ne poškodujemo krhkih stebel rastlin.

5. Rastline držimo za koreninsko grudico in jih posadimo ter previdno učvrstimo zemljo okrog koreninske grude.

6. Po sajenju ponovno zalijemo.

 


Dogodki
Zanimivosti
Park Wisley

Park Wisley je nedvomno eden najčudovitejših ...

Park Wisley

Chelsea Flower Show 2009

Od 19.-23.maja je v Londonu potekala ...

Chelsea Flower Show 2009